Dejavnosti šolske knjižnice

Nabava knjižničnega gradiva

Ena od nalog šolske knjižnice je nabava knjižničnega gradiva. Poteka v sodelovanju z učitelji posameznih predmetov. Ob množici gradiv, ki jih ponuja tržišče, je pravilen izbor gradiv za srednješolsko knjižnico zelo pomemben.

Obdelava knjižničnega gradiva

Knjižnično gradivo je strokovno obdelano in razvrščeno po UDK sistemu na knjižne police, kjer ga dijaki izbirajo v prostem dostopu. Redno izločamo zastarelo in poškodovano gradivo in ga nadomeščamo z najnovejšim in najaktualnejšim.

Izposoja knjižničnega gradiva

Izposojo gradiva opravljamo s pomočjo računalnika. Dijaki sami iščejo željena gradiva. Večino potreb po gradivu pokrijemo sami. Za iskana gradiva, ki jih šolska knjižnica nima, dijake usmerimo v najbližje knjižnice (splošne, univerzitetne, specialne, …). Na dom si poleg knjig lahko izposojajo tudi revije.

Kulturne dejavnosti

Na šoli potekajo med letom različne kulturne dejavnosti. Med letom v sodelovanju z učiteljico umetnosti pripravimo v knjižnici umetniško razstavo naših dijakov, ki se ukvarjajo s slikanjem, fotografijo, risanjem in drugimi zvrstmi umetnosti. Razstavijo izdelke, ki nastajajo pri pouku likovne umetnosti, in izdelke iz tečajev, ki jih organizira šola, in tudi tista dela, ki jih ustvarjajo dijaki izven šole. V okviru literarne dejavnosti skupaj s slavisti pripravimo več srečanj s slovenskimi pesniki, pisatelji, igralci, literarnimi kritiki, etnologi itd. Vsako šolsko leto organiziramo vsaj dve taki srečanji.

Knjižničnoinformacijsko znanje

Knjižničnoinformacijsko znanje je splošno znanje o informacijskih virih, njihovi izbiri in uporabi za različne namene. Dijaki ga usvojijo do nivoja, ki jim omogoča samostojno pridobivanje in uporabo informacij tudi po končanem formalnem izobraževanju, ne glede na to, katero stopnjo šole so končali. Cilji s predlaganimi vsebinami opredeljujejo nivo informacijske pismenosti, ki naj bi ga obvladal vsak prebivalec za vstop v svet informacij in možnosti za njeno razvijanje. Pomembni sestavni del je tudi knjižnični sistem z vrstami knjižnic, ki omogočajo aktivno vključevanje v vseživljenjsko izobraževanje, družbeno dogajanje v skladu z zahtevami družbe in lastnimi interesi.

Cilji in vsebine:

Dijaki s programom knjižničnoinformacijsko znanje in uporabo knjižnice razvijajo:

• sposobnosti za branje, pisanje, poslušanje, govor, opazovanje in risanje, računanje,
• kognitivne strategije za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in področjih,
• sposobnosti za učinkovito reševanje problemov, od zavedanja problema, analiziranja informacijske potrebe in oblikovanja vprašanja, izbire vira informacij, pridobitve in izbora informacij do njihove uporabe, komuniciranja in ovrednotenja.

Dijaki kot uporabniki knjižnice spoznavajo in uporabljajo sistematično in funkcionalno v povezavi z obravnavanimi izobraževalnimi temami naslednje vsebine:

• Možnosti informiranja o publikacijah kot virih informacij.
• Organizacijo informacije. Razumejo, da je najdenje specifične informacije odvisna od vprašanja izbora iskalne strategije. Spoznajo informacijske vire za splošno, specialno in tekoče informiranje.
• Vrste informacijskih virov po obliki, namembnosti in vsebini ter njihovo strukturo. Znajo odgovoriti na vprašanje, kakšne vrste je dokument, komu je namenjen, katero temo obravnava, kaj hoče kot celota povedati, na katere dele je razdeljen in kateri so glavni problemi, ki jih avtor obravnava.
• Spreminjanje znanja in tehnologije. Vedo, da se v procesih informiranja spreminja tudi oblika informacijskih virov, reprodukcija, računalniška ter komunikacijska tehnologija za vseživljenjsko učenje.
• Aktivno uporabo knjižnice za vseživljenjsko učenje in za ustvarjalno preživljanje prostega časa z izbranimi strategijami pridobivanja informacij in razreševanjem problem.

Vir: KURIKUL Knjižničnoinformacijsko zanje, Ljubljana, 2008.

V okviru pedagoške dejavnosti šolska knjižnica izvaja KIZ v obsegu 15 ur v štirih letih. Nekaj ur izpelje knjižnica samostojno, ostale ure v sodelovanju z učitelji v okviru pojektnega dela, medpredmetnih povezav in na raziskovalnih taborih. Dijaki usvojijo znanja iz iskanja virov do izdelave seminarske oziroma maturitetne naloge.

Navodila za izdelavo pisnih nalog po mednarodnih standardih ISO (Citiranje in navajanje virov.pdf).