1. c na ekskurziji po Sloveniji

Nadobudni učenci 1.c smo se odpravili na dvodnevno ekskurzijo po Sloveniji. Odpravili smo se proti vzhodu in se prvič ustavili v sončnem Šempetru, kjer smo si ogledali zanimive rimske ostanke. Ko nam je nadvse prijazna vodička razložila vse, kar smo o le-tem želeli vedeti, smo se odpravili nazaj na udobni avtobus s pokvarjeno klimo. Iz vročine na avtobusu smo odšli v hladno jamo Pekel, kjer nam je razigrani vodič svetoval, da vode v jami ni priporočljivo piti, saj so v njej raki. Kljub nekaj nezaželenim udarcem z glavo v strop smo iz jame prišli srečni in zdravi! Nato pa smo se odpravili proti avtobusu s pokvarjeno klimatsko napravo, kjer smo si nabrali novih moči za nadaljnje dogodivščine!

Po naši naslednji lokaciji (zaradi neciviliziranega okolja smo izgubili orientacijo in nismo bili ozaveščeni kje smo se nahajali) smo se odpravili v štajersko prestolnico Maribor, kjer smo imeli prosti čas za zabavo in hranjenje. In ker vse dobro kmalu mine, smo bili kmalu zopet na avtobusu brez klime. Na avtobusu smo bili priča tudi izvrstnim referatom o prekmurskih krajih izpod rok naših sošolcev. Tik preden smo se nastanili v gostoljubnem hotelu sredi neokrnjene narave smo si odšli ogledat še polnilnico Radenske, kjer nam je vodič poln energije razložil, kako poteka delo v njihovi polnilnici. Imeli smo tudi priložnost preizkusiti slastno naravno vodo iz globokih vrelcev, ki jo tam črpajo. Sledila je nastanitev v hotelu in okusna večerja, v kateri sta se čutila trud in delo marljivih kuharjev. Razočarani pa smo bili, ker nam niso postregli s prekmursko gibanico, ker so se nam po njej cedile sline.

Do triindvajsete ure smo se zabavali (brez alkohola in drugih psiho aktivnih substanc), potem pa utrujeni, a zadovoljni potonili v sladek spanec in se zjutraj zbudili v prelep dan in vdihnili čist prekmurski domači zrak. Iz našega hotela smo se odpravili proti znameniti prekmurski romanski cerkvi Selo in Plečnikovi mojstrovini Bogojini. Nato smo imeli nekaj prostega časa v centru Ptuja, namenjenega kosilu.Sledil je ogled svetišča poganskega boga Mitre v Ptuju. Ko smo prejeli precej zanimivih informacij o tem nenavadnem bogu, smo se odpravili na predzadnji postanek in sicer Ptujsko goro. Za nekatere je bila pot malce naporna, a ni bilo hudega. Po ogledu cerkve na Ptujski gori smo se dokončno odpravili proti domu, seveda vsi izmučeni. Vmes smo se ustavili še v Žički Kartuziji, samostanu, ki je marsikoga presenetil zaradi svojega veličastnega izgleda.