Strokovna ekskurzija na Kras in zamejsko Italijo

V sredo, 15., in četrtek, 16. aprila, sta se razreda 3. a in 3. e pod vodstvom profesoric Mojce Boh, Marjetke Krapež, Darinke Kadunc Magajna, Vide Kariž Merhar in Marte Lukanec odpravila na strokovno ekskurzijo na Kras in v zamejsko Italijo.

V okviru ekskurzije smo si ogledali Štanjel in njegov renesančno baročni grad, kjer smo občudovali razstavo del slovenskega slikarja in avtorja številnih grafik, Lojzeta Spacala, ter poznogotsko cerkev sv. Danijela, ki daje Štanjelu poseben pečat. Ob pogledu na kamnite stavbe z bogatimi kamnoseškimi elementi, slikoviti kraškimi ozkimi okni, portali, dimniki, konzolami in celo s kamnitimi strešnimi žlebovi, je bilo moč čutiti, kako se preteklost in sedanjost prepletata; čas je relativen - stavbe so se zdele, kot da nanje ne bi imel vpliva.
Pot smo nadaljevali v Tomaj, kjer smo si ogledali domačijo, v kateri je živel in ustvarjal Srečko Kosovel, slovenski pesnik, kritik in publicist, ki je slovenskemu človečanstvu zapustil izjemno velik in pester opus svojih del. Tu smo spoznali, kako je preživljal svoj vsak dan in obiskali njegov grob. Obisk Kosovelove domačije je bil prav tako izvrstna priložnost za branje njegovih del; nekateri se lahko pohvalijo, da so zaigrali na Kosovelov klavir.
Popoldne smo zapustili luč sveta in se spustili v kraljestvo kapnikov, točneje v kraško jamo Vilenico, ki je najstarejša turistična jama v Evropi, do sredine 19. stoletja pa je slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama matičnega Krasa. Naj kot zanimivost omenim, da je dobila svoje ime po dobrih vilah, kot so verjeli tamkajšnji domačini.
Dan smo zaključili z ogledom kobilarne Lipica in opazovanjem tam živečih plemenitih konj lipicancev.
Četrtek smo zaznamovali z ogledom pospeševalnika delcev v Bazovici imenovanega Elettra, za katerega se je izkazalo, da je precej manjši od tistega v CERN-u. Služi predvsem za raziskovanje sinhrotronske svetlobe, ki nastane pri pospeševanju delcev in se uporablja v medicinske, kemične in fizikalne namene ter raziskave s teh področij. V času našega obiska žal ni deloval, a nam je bil prav zaradi tega omogočen kratek pogled v njegovo notranjost.
V Ogleju, ki je znan tudi pod rimskim imenom Aquileia, smo obiskal patriarhalno katedralo, ki s svojo veličastnostjo dominira nad okolico, ob njej pa se dviga mogočen zvonik. Bazilika je prava zakladnica umetnosti in zgodovinskega spomina, a svojo svetovno slavo dolguje predvsem starokrščanskim mozaikom (veliki so 750 m2), odkritim med leti 1893 in 1912, ki so najlepši in najobsežnejši od vseh, ki so se ohranili v zahodnem svetu. Poučili so nas, da je razdeljena na deset ornamentalnih polj, s številnimi krščanskimi simboli, tudi v podobi raznih živali in rastlin, Jezusom kot dobrim pastirjem, morskimi prizori, zgodbo preroka Jona, ki ga mornarji vržejo v morje, ter emblemom krščanske zmage. Tu so tudi razni človeški liki, ki so razvrščeni po rangu, spolu in starosti, njihovo dojemanje pa se kljub pomoči biblijskih in teoloških besedil še vedno izmika. Ogled tega prelepega starorimskega mesta smo končali s sprehodom po arheološki poti.
Na kosilo smo se zapeljali v Gradež ter ekskurzijo zaključili z ogledom Devina, kjer se je ob obiskih kneginje Marie von Thurn und Taxis mudil avstrijski pesnik in pisatelj Reiner Maria Rilke. Devin, še posebej grad na obali morja, je nanj naredil posebno močan vtis, zato je njegovo ime »uporabil« v naslovu svojega najbolj znanega dela Devinske elegije.

Vsekakor nam je opisana ekskurzija razširila obzorja, zato jo lahko prištevamo med tiste z izredno dobro organizacijo, po čemer še posebej »slovi« Gimnazija Vič.