|
|
|
|||||||||||||||||||||||
|
Slovensko-španska izmenjava
1. dan, sreda, 22. april: SLIKE 18 dijakov Gimnazije Vič je skupaj z mentoricami Miriam Jereb Batagelj in Nušo Ražen Završnik, spremlja jih ravnateljica, od 22. do 29. aprila v Goierri Lanbide Eskole, v kraju Ordizia, Baskija (País Vasco, Euskal Herria, España) v Španiji. Šola je znana po svoji kakovosti, ki jo razvijajo po modelu EFQM, prav ta model je za svojega sprejela tudi naša gimnazija. 1.dan, sreda, 22. aprilSprejem na letališču v Bilbau je bil enkraten: s špalirjem v narodnih nošah, posebnim, tradicionalnim plesom za sprejem častnih gostov, godbo. Počutili smo se kot najbolj zaželeni gostje v celi Španiji. Po namestitvi pri družinah smo si ogledali zelo lepo (staro, urejeno, čisto) mesto Ordizia. Za nas 36 ur dolg dan pa je vsak zaključil po svoje... Tako se je zaključil prvi dan prve slovensko-španske izmenjave Gimnazije Vič, ko vračamo obisk našim španskim prijateljem. 2.dan, četrtek, 23. april 2009Dan se je začel zelo delavno: ob 8.00 smo se zbrali v šoli, kjer nam je ravnatelj predstavil njihov šolski sistem - kar precej drugačen je od našega. Na primer, obvezno šolanje traja do 16-tega leta. Šola je lepa, čista, pa nobene čistilke nismo videli… Španski gostitelji so predstavili zanimivosti njihove dežele, od športnih klubov do kulinarike. Posebej nas je ganila predstavitev njihovega doživljanja obiska v Sloveniji. Samo za okus: na koncu so napisali HVALA (v slovenščini!!!). Potem smo skupaj z mentorji pripravljali naš projekt "časopis imenovan Euskovenija" uganite od kod to ime! Ogledali smo si tudi šolo, ki ja malo drugačna, kot naša. Popoldne smo se z vlakom odpeljali v 40 km oddaljen San Sebastian, glavno mesto province. Kako pa zgleda, ocenite sami. Mimogrede ali ste že slišali za filmski festival v tem mestu? Sledila je še skupna večerja v zgradbi zelo blizu stadiona tamkajšnjega nogometnega kluba Real Sociedad. Tam smo se zadržali kar nekaj časa, saj je bilo hrane občutno preveč. Predstavljajte si, skupaj z obilno predjedjo, so na vsako osebo spekli štiri precej velike zrezke. Po večerji smo se z vlakom odpravili nazaj domov. 3. dan, petek, 24. april 2009Današnji dan se ni začel tako zgodaj ... Ob 10.00 smo se zbrali pred njihovim muzejem znanosti v San Sebastjanu. Najprej smo imeli zanimivo predstavitev v planetariju - a veste v katerem ozvezdju je Sirius? Mi zdaj vemo. Mislim... No kakorkoli sledil je ogled še nekaterih zanimivosti muzeja - samo-oskrbni ekosistem v kozarcu, pa pipa iz katere teče voda "od nikjer" (no v resnici po notranji prosojni steni navzgor in ob njej po zunanji strani navzdol), pa ... no zelo zanimivi so bili poskusi z elektriko. To nam je potem predstavila zelo samozavestna mladenka... Kar je res, je res - učna ura je bila pravzaprav prava predstava: strele, pa pokonci stoječi lasje zaradi statične elektrike, pa vonj po ozonu. V večji Faradejevi kletki je prebijala strela na več kot en meter. Kar izračunajte, koliko voltov je bilo to, če je prebojna napetost 20 000V/cm. Pa dneva še ni bilo konec. Gosteči profesorji so nam pripravili "iskanje zaklada": V skupinah pol domačini, pol mi, smo morali po centru San Sebastiana iskati določene znamenitosti, jih slikati, in ko smo se zbrali v pubu, kjer so nas čakali profesorji, smo s fotografijami in seveda zapisi dokazovali, da smo naloge pravilno opravili. Zmagovalna ekipa z Davidom, Mojco, Niko, Javierjem, Jonatanom in Uxue je bila deležna nagrade: vsak je dobil tradicionalno baskovsko pokrivalo -črno baretko z njihovo zastavo oz. grbom. Po opravljeni nalogi smo imeli prost večer ... 4. dan, sobota, 25. aprilDanašnji dan je bil pa zelo miren. Dopoldan smo bili pri družinah in smo se vsi pošteno naspali. Ob 15.00 pa smo odpotovali ponovno v San Sebastian, tokrat smo si ogledali akvarij. Nekateri so videli že večje, a ta je bil enkraten. Dejansko smo se sprehodili po cevi skozi akvarij. Morski psi, skati, morene, ugorji … pa so plavali povsod okoli nas. Nekatere, so očarale meduze, druge spet morski konjički. Nabrali smo veliko gradiva za Euskovenijo … Razpoloženja ni pokvarilo niti hladno deževno vreme. No zvedeli smo, da takemu sitnemu rosenju rečejo domačini »čiribiri« (bomo še preverili). 5. dan, nedelja, 26. aprilDanes je bil družinski dan. Preživeli smo ga s svojimi družinami, vsak na svoj način … 6. dan, ponedeljek, 27. aprilOb 9.00 smo se zbrali pri šoli, pa ne da bi prisostvovali pouku: z avtobusom smo se odpeljali v največje mesto Baskije Bilbao, ki ima 360 000 prebivalcev. Najprej smo se odpeljali na vrh hriba nad Bilbaom v slikovito rudniško vasico. Potem smo si ogledali in se nad njim sprehodili znameniti, najstarejši transportni most Puente de Vizcaya oz. baskovsko Bizkaiko Zubia , ki povezuje mesti Portugalete in Las Arenas preko reke Nervion. Most je razglašen za Unescovo kulturno deldiščino, za nas pa je pomemben tudi, kes je pri obnovi avtomatizacije sodelovala tudi naša šola gostiteljica. V Bilbau smo šli najprej na kosilo v prijetno srednjeveško restavracijo, potem smo si od zunaj ogledali znameniti Guggenheim Museum Bilbao, z velikim psom iz rož pred njim. Po kratkem sprehodu po mestnem jedru smo imeli dobro uro časa za kupovanje spominkov in že smo morali »domov«. Kljub zelo slabi vremenski napovedi, je bilo vreme zelo prijetno toplo in suho. Vsi smo se strinjali, da nam je tak napovedani »Havy rain« zelo všeč. Naši gostitelji so skoraj vso pot domov živahno peli, po mikrofonu pa jim je pomagal njihov profesor, za katerega se je kasneje izkazalo, da ima svoj ansambel… Jutri nas čaka dokončanje časopisa in predstavite staršem. No, gradiva imamo več kot dovolj. 7. dan, torek, 28. aprilV šoli smo se zbrali že ob 8.00 in zaključevali delo pri časopisu. Vsaka, seveda po nacionalnosti mešana skupina, je bila zadolžena za svoj del: ena za zunanjo podobo, druga za opravljivo stran, tretja je poiskala dvojnike med nami in znanimi osebnostmi, četrta je naredila športne intervjuje, peta reklamo za učenje slovenščine itn. Potem smo pripravili še predstavitev samo in jo s skupnimi močmi predstavili staršem naših gostiteljev. Po aplavzu in pohvalah sodeč, smo se zelo dobro odrezali. Tudi sami smo zadovoljni z Euskovenijo. Zaključili smo z zahvalami našim profesorjem in gostiteljem, majhno zakusko, potem pa ... Jutri bo spet en dolg dan ... |
||||||||||||||||||||||||