 pomladi leta 1924 so se na arhitekta obrnili ljubljanski frančiškani s prošnjo za načrt za cerkev sv. Frančiška v takrat še malo pozidanem delu Ljubljane. Plečnik je imel tadej za seboj že drugi načrt za praško cerkev in je razmišljanja za šišensko cerkev neposredno navezal nanj. Toda zdaj se je odločil, da bo povsem opustil zunanji stavbni obod in se osredinil na tisto, kar po tem posegu ostane, torej na osrednje stavbno bazilikalno telo.
Cerkev so začeli zidati jeseni leta 1925. povsem v nasprotju z dotedanjimi načrti za praško cerkev je Plečnik namestil zvonik. Postavil ga je v vzdolžno os in ga vsadil v stavbno telo tako, da le z manjšim pravokotnim delom izstopa iz njega. Zvonik so pozidali do leta 1931. opremljanje je potekalo precej počasi, kot se je dogajalo tudi pri drugih Plečnikovih cerkvah. V dvajsetih letih so izvedli prvo, preprostejšo različico glavnega oltarja, prižnice, stranska oltarja 1929 oz. 1936, in to vse v eni črti ob stebrih pred oltarno steno. Plečnik je naravnost daljnovidno, gotovo iz svojega globokega verskega čutenja in ob razumevajočih frančiškanih potisnil ves oltarni del v osredni kvadrat ladje, torej v prostor za ljudstvo.
Stele je tedaj uporabil besedo kristocentričnost za koncept organizacije cerkvenega prostora, ki ga je priporočil šele drugi vertikalni koncil v začetku šestdesetih let. Do leta 1937 so namestili lestence, izjemno kompozicijo drobnih plastičnih prvin v velikem prostoru. Dalje steber z večno lučjo, postavljen asimetrično v notranjem kvadratu. Po vojni je Plečnik dopolnil glavni oltar ter v petdesetih izdelal izjemne opreme v lesu za zakristijo, kapelo in krstilnico. Posebno kapela z 'baročno' kompozicijo v elipso razpostavljenih vitkih lesenih stebrov z arhitravom in manjšo elipso v nadstropju s pozlatami je izjemen dosežek Plečnikovega starostnega obdobja.
Danes se Plečnikova cerkev sv. Frančiška Asiškega nahaja na Verovškovi cesti v Šiški.
|
