začetku 13. Stoletja se je cerkveni viteški red - križevniki naselil na levem bregu reke Ljubljanice. Prvi pisni viri o njihovem delovanju segajo v leto 1268 in omenjajo samostan s cerkvijo. Iz tega obdobja je zelo malo virov, eden od njih je Krakova madona, to je relief device z otrokom, ki je nekoč stal nad enim od samostanskim vhodov, sedaj pa ga hranijo v Narodni galeriji.
V letih 1714 in 1715 so jo ponovno zgradili, saj je do takrat že propadla. Obnovili so jov baročnem stilu, po načrtih beneškega arhitekta Rossia. To je bila prva baročna stavba v tej regiji.
Križevniki so tukaj ostali do druge svetovne vojne, po njih je stavba dobila tudi ime - Križanke.
V letih 1951- 1957 je ta kompleks priredil tudi veliki arhitekt. Križanke so tako postale center kulturnih dejavnosti v Ljubljani. Križanke so tako zadnje Plečnikovo veliko delo.
|
