Dejavnosti
Raziskovalne naloge » Biologija » Vpliv različnih načinov izpostavitve hladni kisikovi plazmi na dekontaminacijo in kalitev semen tatarske ajde

Vpliv različnih načinov izpostavitve hladni kisikovi plazmi na dekontaminacijo in kalitev semen tatarske ajde

Avtorja:
Barbara Makovec, 3. f, Rok Sušnik, 3. f
Mentorica:
Eva Šajn
Somentor:
mag. Jure Mravlje – Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Ključne besede:
hladna plazma, tatarska ajda, dekontaminacija, kaljivost, glivna okuženost
Povzetek:

Semena kmetijskih rastlin so pogosto kontaminirana z glivami, izpostavljena so jim na poljih ali med shranjevanjem. Nekatere glive povzročajo rastlinska obolenja ali pa izločajo mikotoksine, kar ogrozi uporabo semen za sejanje, hrano ali krmo. V naši raziskavi smo preučevali vpliv hladne plazme (HP) na kaljivost semen in glivne združbe, prisotne na semenih tatarske ajde (Fagoypyrum tataricum Gaertn), ter pri tem primerjali učinke neposredne in posredne izpostavitve semen plazmi. HP smo proizvedli z uporabo induktivno sklopljenega radiofrekvenčnega napajalnika s frekvenco 27,12 MHz in plina kisika O2 pri delovnem tlaku 50 Pa in delovni moči 700 W. Parametri so bili pri vseh obdelavah enaki, spreminjala sta se le način in čas izpostavitve semen plazmi.

V nasprotju z drugimi raziskavami smo ugotovili, da je imela obdelava semen s HP v vseh primerih negativne učinke na kaljivost semen. Po identifikaciji z molekularnimi metodami smo primerjali številčnost in raznolikost gliv na s plazmo obdelanih semenih in klasično steriliziranih semenih (30 % vodikov peroksid H2O2). Najvišji nivo dekontaminacije je bil dosežen pri 30- in 60-sekundni neposredni izpostavitvi semen plazmi. Ugotovili smo, da je neposredna izpostavitev semen plazmi veliko bolj uspešna pri dekontaminaciji semen kot posredna, a se pri njej močno zmanjša tudi kaljivost. Kljub temu so nekatere vrste gliv (predvsem Hannaella sp.) ostale prisotne tudi po najdaljši obdelavi s HP.

Naši rezultati so pokazali, da bi bila obdelava semen s HP uporabna pri uporabi semen za namene prehrambene industrije ter pri shranjevanju semen, ne bi pa bila uporabna pri nadaljnjem sejanju semen. Menimo, da so za določitev optimalnih parametrov obdelave semen tatarske ajde s HP potrebne nadaljnje raziskave.