ACSL 2015

Ekipa Gimnazije Vič v sestavi Rok Kos, Bor Brecelj in Matej Marinko je sodelovala na tekmovanju ACSL pod mentorstvom Jureta Slaka in vodstvom Klare Pugelj. Tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega, kjer vsak tekmovalec zase odpiše teoretični test iz vnaprej poznanih snovi, in praktičnega, kjer člani ekipe skupinsko programirajo na enem samem računalniku. Več o tekmovanju si lahko preberete na www.acsl.org. Ekipa Gimnazije Vič je dosegla v konkurenci 56 šol z vsega sveta odlično 2. mesto.

1. dan

Zgodaj zjutraj v nedeljo smo se zbrali na Dolgem Mostu in se odpravili na pot do Miamija. V Rim smo prileteli brez težav in se med čakanjem na naslednji let že prvič oglasili. Let v Miami se je začel z enournim čakanjem na vzlet, saj enega potnika ni bilo in smo lahko opazovai dolgotrajen postopek iskanja in odstranjevanja njegove prtljage. Po 11 urnem letu, na katerem se je ekipa med drugim tudi pridno pripravljala, smo se presenetljivo hitro prebili skozi ameriški aparat za sprejetje v državo, najeli avto in se uspešno in brez navigacije odpeljali do hotela. Zvečer smo se odpravili še na nočni ogled Miamija in znane lokalne plaže. Rok je praznoval 18. rojstni dan, ki je, zahvaljujoč zgodnjemu vstajanju, časovni razliki in nočnemu potikanju trajal kar dobrih 28 ur.

2. dan

Zjutraj smo vstali, pozajtrkovali in se odpravili v Everglades, močvirnato območje in narodni park, ki pokriva velik južni del Floride. Tam smo si ogledali indijansko vas sredi močvirja, aligatorje sredi močvirja in močvirje sredi močvirja. Z aligatorji smo se lahko tudi pobližje spoznali (na splošno so zelo leni in na otip podobni torbicam). Potem je sledila vožnja s čolnom, ki ga poganja ogromen propeler na zrak, kjer smo si lahko ogledali aligatorje v njihovem naravnem okolju in doživeli prostranost močvirja. Na srečo ni bilo veliko komarjev, temperature pa so se, kot prejšnji dan gibale okrog 30 stopinj. Po tem smo se odpravili na zahod Floride v Naples na rob Mehiškega zaliva in se namočili v morje ter pokazali svoje inženirske sposobnosti, med tem pa se je prof. Pugelj otepala lokalnega oboževalca. Po 250 km utrujajoče vožnje do sem, ki jo je odlično opravila prof. Pugelj, je sledilo še 250 km vožnje do Orlanda, kjer smo po pravem malem lovu na zaklad (ki je vključeval odpiranje sefov in sledenje navodilom z listov v sefu) našli našo nastanitev.

3. dan

Zjutraj smo se dobro naspali in pojedli zajtrk. Ekipa je vadila za tekmovanje in sodelovala na spletnem programerskem tekmovanju. Potem smo se odpravili na kosilo v Ihop, na ogled mesta in obvezno v Walmart, lokalni nakupovalni center, kjer smo poleg tega, da smo kupili kup stvari, lahko tudi preiskusili vožnjo s fatmobili. Izkaže se, da imajo limit za težo uporabnika, a ne navzgor, temveč navzdol! Če je uporabnik prelahek, se voziček ne bo premaknil. Zvečer smo si privoščili še turnir v Air hockey-u in se odpravili spat.

4. dan

Najbolj znana atrakcija v okolici Orlanda je Disneyland in kopica ostalih zabaviščnih parkov. Praktično vsaka trgovina prodaja kaj Disneyevega in skoraj težko je najti kaj običajnega. Zjutraj smo se odločili za ogled Wet'n'Wild vodnega parka, kjer smo se predvsem vozili po različnih toboganih. Reševalci iz vode so veliko bolj prijazni kot pri nas in se celo radi špricajo. Ena izmed naših žrtev je na koncu povedala, da smo ji prav polepšali delovni dan. Kasneje smo si ogledali še Universal studios theme park, ki je tematsko zabaviščni park, kjer lahko vidimo kulise iz znanih filmov, kot na primer Harry Potter ali Pirati s Karibov. Spustili nismo niti zanimih vlakcev smrti, ki dajejo občutek, kot da se peljemo na Ognjeni streli ali pa sprejahamo med dinozavri iz Jurskega parka. Zvečer smo se vrnili domov in pripravljali na temovanje.

5. dan

Danes smo se odločili za ogled Cape Canaveral (prostora, kjer Nasa v zrak meče rakete) in bližnje plaže. Ob približno pol enih smo se odpravili na pot in nekje na pol poti je avto začel počasi upočanjevati in ni več prestavil višje od prve prestave. Tako smo se ustavili ob robu ceste in poklicali številko za nujne primere pri podjetju, kjer smo najeli avto, kjer smo se po pol ure uspeli zmeniti, da pošljejo vlečno vozilo in čez eno uro, da pošljejo taksi. Povedali so nam tudi, da moramo iti na letališče v Orlandu, kjer imajo svojo poslovalnico, da dobimo nov avto. Eden izmed vzrokov za težave je bil tudi sporočanje lokacije, saj N 28.504373, W 80.836507 ni dovolj natančna lokacija, prav tako pa tudi izvoz iz I4 na SR470 proti Cape Caneveral ni bilo zadovoljivo. Nekako smo se uspeli zmeniti in začeli čakati na taksi na vsaj 30 stopinjah vročine, a z veliko vode. Vmes nas je prišel pozdravit še mimopeljoči policaj, ki nam je povedal kje smo (na žalost malo prepozno), preveril, podelil nasvet o tem, naj bomo v avtu ali na travici ob cesti in ne na cesti in se odpeljal naprej. Vmes je prišel še traktor in začel kositi travico, ampak jojmene, tudi ta se je pokvaril ali zaradi drugih razlogov obupal in se parkiral na sredi trate. Taksi je prišel presenetljivo hitro in nas za ~90$ odpeljal na letališče v Orlando. Tam smo poskušali zamenjati avto, pa so nam povedali, da ga ne morejo, dokler stari ni bil odvlečen in prevzet, saj ne smemo imeti dveh avotmobilov. Tako smo se odločili iti na kosilo in ko smo se vrnili smo dobili nov avto, ki nas naj bi čakal na mestu 105. Po nekaj pritoževanja so nam povrnili tudi stroške taksija. Potem smo prišli na drug konec letališča in ugledali mesto 105: prazno. Ahja, ponovimo vajo, se pritožimo in rečejo, da bodo uredili. Vmes čakamo, nakar se pripelje neka civilistka, parkira na mesto 105, vzame kovček iz prtljažnika in se vsede v nek drug avto in gre. Mi smo opazovali, se malo gledali in se potem odpeljali s tem avtom. Na izhodu so nam povedali, da se je gospa zmotila pri tem, kateri avto je najela in ga zato ni bilo takoj na voljo.

Po tej avanturi smo ponovno preiskusili svojo srečo z destinacijo in tokrat uspešno prišli do plaže, kjer smo malo igrali nogomet in se kopali ter tunkali skupaj z ekipo Škofijske gimnazije. Pogled smo vrgli tudi na raketno vzletišče, in se po napornem dnevu odpravili domov.

6. dan

Današnji dan je potekal v znamenju priprav na tekmovanje. Dopoldne smo se pripravljali in reševali praktične naloge, da ne bi zapravljali časa s kosilom, smo si naročili kar pico na dom in še to le po tem, ko je prof. Pugelj omenila, da je lačna in da bi res lahko kaj pojedli. Popoldne smo se šli prijavit na tekmovanje na šolo in se spotoma oglasili na pošti v centru mesta, zvečer pa smo še ponovili vso potrebno teorijo in se odpravili spat.

7. dan

Današnji dan je bil v znamenju tekmovanja. Že na vsezogdaj zjutraj smo se odpravili na srednjo šolo, kjer tekmovanje poteka. Pred tem smo se ustavili še v Walmartu, kjer smo kupili bel papir in bonbone; obvezne potrebščine za tekmovanje. Dijaki so se lahko potem namestili v učilnice. Ob 8:30 je sledila otvoritvena slovesnost, mentorji so nato zapustili dvorano, tekmovalcem pa so bile razdeljene naloge. Ekipa Gimnazije Vič je tekmovala v skupini Intermediate 3, to je skupina srednje težavnosti s 3 člani in enim računalnikom. Po tem, ko so dobili naloge so se tekmovalci odpravili v svoje učilnice, mentorje pa so napotili v jedilnico, kjer so jim bila dana navodila za ocenjevanje. Ob 12:30 so mentorji ekipam ocenili naloge in se srečali skupaj s svojimi ekipami ter pojedli malico. Ekipa Gimnazije Vič je že vedela, da so dobili 39 od 40 možnih točk, srečali pa smo se tudi z ekipo Škofijske klasične gimnazije, ki je pri programerskem delu dosegla 40 točk. Ekipi sta se strinjali, da so bile naloge prelahke. Sledil je teoretični test, ki so ga pisali 1 uro. Po testu so se mentorji spet srečali z ekipami in počakali na rezultate. Na teoretičnem delu je Rok Kos osvojil 11 od 12 točk, Matej Marinko 9, Bor Brecelj pa 7.

Na podelitvi je Rok Kos dobil nagrado za vse točke na šolskem tekmovanju, Rok in Matej pa sta dobila še nagrado za visok rezultat na teoretičnem testu. Komisija je obravnavala še pritožbe drugih ekip in razveljavila testni primer 1 pri nalogi 6 – ravno tisti, ki ga je imela narobe tudi naša ekipa – in dodelila točke pri tem testnem primeru vsem ekipam. Gimnazija Vič je tako končala s 67 točkami od možnih 76. Skupno se je uvrstila na 2. mesto, kjer je tretjo ekipo prehitela za 2 točki in Škofijsko klasično za 4, za prvim mestom pa je zaostala 5 točk. Za nagrado je ekipa dobila Kindle in leto uporabnine Wolram Mathematice in kup knjig. Ekipa si je potem privoščila še zmagoslavno večerjo v Ihopu in dan zaključila s Airhockey turnirjem.

8. dan

Zadnji dan smo si privoščili še zadnje kopanje na Miami Beachu. Potem pa smo vrnili avto in se brez posebnosti vkrcali na letalo. Čisto drugačna slika pa nas je čakala na drugi strani luže, saj so nam odpovedali let iz Rima v Trst. Tako smo bili primorani čakati na letališču 6 ur. Ta čas smo izkoristili za hiter ogled Rima in Vatikana, ki so ga vodili dijaki iz Škofijske gimnazije. Ogledali smo si Baziliko svetega Petra in Panteon, na koncu smo odšli še na sladoled. Po prihodu nazaj na letališče nas je čakal obljubljena večerja, ki so nam jo je plačala Alitalija, zaradi dolgega čakanja. Po kratkem letu iz Rima v Trst, nas je na letališču čakal prof. Capuder, ki nas je odpeljal domov.

Radi bi se zahvalili Juretu Slaku, ki nas je skozi celotno leto kvalitetno pripravljal in prof. Klari Pugelj, ker nas je kot vsako skrbno pazila, vodila in spremljala na vsakem koraku.